Ste se kdaj spraševali koliko električne energije iz vetra bi lahko proizvedli v Sloveniji? V iskanju odgovora na to vprašanje je Ministrstvo za Infrastrukturo leta 2015 naročilo študijo z naslovom »Celovit pregled potencialno ustreznih območij za izkoriščanje vetrne energije«. Študija je pokazala, da ob upoštevanju razvojnih in varstvenih kriterijev (območje Nature 2000, minimalna oddaljenost od naselij, itd.) ter zadostne povprečne hitrosti vetra, v Sloveniji obstaja 12 potencialnih območij za postavitev vetrnih elektrarn moči nad 5 MW. Potrebno je sicer omeniti, da je umeščanje vetrnih elektrarn v prostor je odvisno številnih dejavnikov kot so bližina elektro omrežja, bližina glavne cestne infrastrukture ter primernosti terena za postavitev le-teh.
Kot potencialno zanimiva področja so bila izpostavljena naslednja območja: Porezen – Podbrdo, Rogatec – Černivec – Ojstri vrh, Špitalič – Trojane – Motnik, Mrzlica, Golte, Črni Vrh – Zaloška planina, Velika gora, Novokrajski vrhi, Hrpelje – Slope – Mrše, Senožeška brda, Grgar – Trnovo ter Banjšice – Lokavec.
Vetrni potencial na potencialnih območjih za postavitev vetrnih elektrarn v Sloveniji je zaradi varstvenih kriterijev, naravovarstvenih usmeritev ter le delnega prekrivanja potencialnih območij z lokacijami iz Registra energetskih dovoljenj, možno podati le znotraj precej velikega razpona – skupna potencialna kapaciteta vetrnih elektrarn v Sloveniji je tako ocenjena med 330 MW in 480 MW, kar po nekaterih ocenah predstavlja zadostno električno energijo za oskrbovanje med 320.000 in 480.000 gospodinjstev.
Slika: Vetrovno primerna območja v Sloveniji
Povzeto po dokumentu »Celovit pregled potencialno ustreznih območij za izkoriščanje vetrne energije« objavljenega avgusta 2015. Celotno poročilo je dostopno na portalu Energetika.