Od investicijske namere do izvedbe: DIIP, IP in projektna dokumentacija
Ko se pojavi potreba po gradnji, obnovi ali drugi investiciji, ni smiselno takoj začeti pripravljati vseh dokumentov. Najprej je treba opredeliti problem in cilj projekta, nato preveriti, ali je predvidena rešitev smiselna in izvedljiva, šele zatem pa jo podrobneje projektirati in pripraviti za izvedbo.
Pri tem se srečamo z dvema sklopoma dokumentacije. Investicijska dokumentacija utemeljuje, zakaj je naložba potrebna, katera rešitev je najprimernejša, koliko bo stala, kako bo financirana in kakšne učinke bo prinesla. Projektna dokumentacija pa rešitev tehnično razvije ter določi, kaj se bo gradilo in kako bo gradnja izvedena. Dokumentaciji se dopolnjujeta, vendar druga druge ne moreta nadomestiti.
Investicijska dokumentacija
Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) je prvi korak pri presoji investicije
Pred pripravo DIIP še ni treba imeti izdelane celotne projektne dokumentacije. Znani pa morajo biti najmanj namen projekta, njegove osnovne značilnosti, predvideni obseg in začetna ocena stroškov. Pri gradbenih projektih te podatke praviloma pomagajo opredeliti projektant oziroma drugi strokovnjaki, ki pripravijo začetno tehnično ali idejno podlago. Na teh izhodiščih se izdela DIIP. To je prvi investicijski dokument, v katerem se opredelijo:
- obstoječe stanje in problem, ki ga želi investitor rešiti,
- namen in cilji investicije,
- osnovne možnosti oziroma variante izvedbe,
- predvideni obseg projekta,
- okvirna vrednost in viri financiranja,
- predvideni čas priprave in izvedbe,
- pričakovani rezultati in učinki,
- nadaljnja potrebna dokumentacija in postopki.
DIIP še ne pomeni, da je projekt dokončno potrjen in pripravljen za izvedbo. Njegov namen je predvsem odgovoriti na vprašanje, ali je investicijska namera dovolj utemeljena, da je smiselno nadaljevati pripravo projekta. Na podlagi DIIP se investitor odloči, ali bo projekt nadaljeval, dopolnil, spremenil ali opustil. DIIP zato ni le priloga k razpisu, temveč strokovna podlaga za prvo odločitev o nadaljnjem razvoju investicije.
Predinvesticijska zasnova (PIZ) pomaga izbrati najustreznejšo rešitev
Pri večjih projektih se pripravi tudi PIZ. V njej se podrobneje primerjajo izvedljive variante, na primer različne lokacije, velikosti objekta, tehnične rešitve ali načini izvedbe. Primerjava zajema stroške, koristi, čas izvedbe, tveganja, vplive in druge omejitve posamezne možnosti. Namen PIZ je utemeljiti, katera varianta je za investitorja najprimernejša. PIZ torej ni le obsežnejši DIIP, ampak dokument, ki omogoča premišljeno izbiro rešitve, ki se bo nadalje projektirala in finančno obdelala.
Investicijski program (IP) je podlaga za končno investicijsko odločitev
IP se pripravi za izbrano rešitev, ko je projekt že bistveno bolj razdelan kot ob izdelavi DIIP. Takrat morajo biti dovolj zanesljivo določeni tehnična rešitev, obseg del, ocenjena vrednost, viri financiranja, čas izvedbe in način organizacije projekta. IP podrobneje predstavi:
- izbrano rešitev in razloge zanjo,
- investicijsko vrednost projekta,
- finančno konstrukcijo in dinamiko financiranja,
- finančno in ekonomsko presojo upravičenosti projekta,
- časovni načrt priprave in izvedbe,
- organizacijo projekta in odgovornosti sodelujočih,
- pričakovane rezultate, koristi in učinke,
- tveganja, ki bi lahko vplivala na izvedbo.
Njegov namen je preveriti, ali je izbrani projekt tehnično, finančno, ekonomsko in organizacijsko izvedljiv. IP je zato strokovna podlaga za končno investicijsko odločitev. Če se pozneje bistveno spremenijo obseg projekta, vrednost, roki, tehnična rešitev ali viri financiranja, je treba preveriti, ali je potrebna novelacija investicijskega programa.
Najpreprosteje lahko razliko povzamemo tako: DIIP preveri, ali je smiselno projekt nadaljevati, IP pa, ali je izbrana rešitev dovolj razdelana in pripravljena za potrditev in izvedbo.
Mejne vrednosti za pripravo investicijske dokumentacije
Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ določa, katera dokumentacija je potrebna glede na ocenjeno vrednost projekta po stalnih cenah z vključenim in posebej prikazanim DDV:
- pod 300.000 EUR: DIIP je potreben pri tehnološko zahtevnih projektih, investicijah s pomembnimi finančnimi posledicami ali projektih, ki se sofinancirajo s proračunskimi sredstvi,
- od 300.000 do vključno 500.000 EUR: treba je pripraviti najmanj DIIP,
- nad 500.000 EUR: pripravita se DIIP in IP,
- nad 2.500.000 EUR: pripravijo se DIIP, PIZ in IP.
Pri projektih z vrednostjo pod 100.000 EUR se lahko vsebina investicijske dokumentacije ustrezno poenostavi. Kadar IP glede na vrednost projekta ni obvezen, se DIIP dopolni z dodatnimi vsebinami in se šteje za investicijski program oziroma DIIP/IP. Uredba velja za investicijske projekte in druge ukrepe, ki se financirajo po predpisih, ki urejajo javne finance. Pri zasebnih investicijah se njene zahteve upoštevajo predvsem takrat, kadar so povezane z javnim financiranjem ali jih določa razpis oziroma financer.
Projektna dokumentacija
Projektna dokumentacija tehnično razvije rešitev. Izdela jo projektant, s katerim investitor sklene pisno pogodbo. Projektant je lahko podjetje ali posameznik, ki vključuje ustrezne pooblaščene arhitekte, gradbene inženirje ter strokovnjake za strojne in elektroinštalacije in druga področja. Projektna dokumentacija je zato praviloma rezultat usklajenega dela več strok.
Pri običajnem gradbenem projektu se najpogosteje srečamo z naslednjimi vrstami projektne dokumentacije:
- DPP (dokumentacija za pridobitev projektnih in drugih pogojev): pripravi se, kadar je treba od pristojnih mnenjedajalcev pridobiti pogoje, ki jih mora projektant upoštevati pri nadaljnjem načrtovanju;
- DGD (dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja): načrtovani poseg predstavi dovolj natančno, da lahko mnenjedajalci preverijo skladnost s predpisi, pristojni organ pa odloči o izdaji gradbenega dovoljenja;
- PZI (dokumentacija za izvedbo gradnje): vsebuje podrobne načrte, tehnične rešitve in druge podatke, ki jih izvajalec potrebuje za izvedbo del;
- PID (dokumentacija izvedenih del): prikazuje dejansko izvedeno stanje objekta in je pomembna pri pridobivanju uporabnega dovoljenja ter poznejšem vzdrževanju objekta.
V praksi se uporabljata tudi izraza IDZ (idejna zasnova) in IDP (idejni projekt). Gre za zgodnejše idejne podlage, s katerimi investitor in projektant preverita osnovno rešitev, na primer velikost, umestitev, funkcionalno zasnovo in glavne tehnične možnosti. Takšne podlage so lahko zelo koristne za pripravo realnejše ocene stroškov in kakovostnega DIIP, čeprav ju veljavni pravilnik pod tema oznakama ne določa kot samostojni vrsti dokumentacije za uradne postopke.
Zaporedje priprave investicijske in projektne dokumentacije
Priprava projekta praviloma poteka po naslednji logiki:
- Investitor opredeli problem, potrebe, cilje in osnovni obseg investicije.
- Projektant oziroma drugi strokovnjaki pripravijo začetno tehnično podlago, kot sta IDZ ali IDP, na njeni podlagi pa tudi okvirno oceno stroškov.
- Na tej podlagi se izdela DIIP in sprejme odločitev o nadaljnji pripravi projekta.
- Če je potreben PIZ, se podrobneje primerjajo variante in izbere najprimernejša rešitev.
- Izbrana rešitev se nadalje razvija v projektni dokumentaciji, hkrati pa se natančneje določajo vrednost, roki in viri financiranja.
- Ko so podatki dovolj zanesljivi, se pripravi IP kot podlaga za končno investicijsko odločitev.
- Projektna dokumentacija se razvije do ravni, potrebne za dovoljenja in izvedbo gradnje.
To zaporedje ni pri vseh projektih popolnoma enako. Projektna in investicijska dokumentacija se pogosto pripravljata deloma vzporedno. Pomembno pa je, da so podatki med njima usklajeni. Površine, količine, stroški, DDV, terminski načrt, viri financiranja in vsebina projekta ne smejo biti v DIIP ali IP predstavljeni drugače kot v projektantskih podlagah in razpisni dokumentaciji.
Kje pomaga TERRA VERDE
TERRA VERDE d.o.o. pripravi DIIP, PIZ in IP ter poveže podatke investitorja, projektanta in finančne službe v usklajeno celoto. Preverimo, ali tehnična rešitev podpira cilje projekta, ali ocena stroškov izhaja iz ustreznih podlag, ali je finančna konstrukcija izvedljiva ter ali dokumentacija upošteva pogoje razpisa oziroma financerja.
Projektanta pri tehničnem načrtovanju ne nadomeščamo. Naš doprinos je, da pravočasno opredelimo, katere podatke potrebujemo, opozorimo na morebitna neskladja ter poskrbimo, da se tehnični, finančni in vsebinski del projekta med seboj ujemajo.
Zato priprave DIIP ali IP ni smiselno začeti nekaj dni pred rokom za oddajo vloge. Kakovosten dokument zahteva dovolj jasno rešitev, realno ocenjene stroške, dogovorjene vire financiranja in izvedljiv časovni načrt. Z zgodnjim sodelovanjem je manj poznejših popravkov, investitor pa pravočasno ve, katere podlage še potrebuje in kdo jih mora pripraviti.
Na kratko nam opišite projekt, mi pa preverimo, katero dokumentacijo potrebujete in kako jo povezati z razpisom.
Viri, uporabljeni pri pripravi članka
- Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16.
- Pravilnik o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov, Uradni list RS, št. 30/23.
- Ministrstvo za okolje in prostor, Prostorski informacijski sistem: Projektna dokumentacija.
- Ministrstvo za okolje in prostor, Prostorski informacijski sistem: Projektant.
- Gradbeni zakon (GZ-1), Uradni list RS, št. 199/21 s spremembami.